Dow Jones je v preteklem tednu izgubil slab odstotek vrednosti. Slabše se je godilo evropskim indeksom. Dax je padel za dobra dva odstotka, CAC 40 za dober odstotek in pol. Nikkei je ostal na približno istem nivoju. Šanghajski delniški indeks je pridobil dober odstotek glede na zaključni tecaj pred enotedenskimi počitnicami ob nastopu kitajskega novega leta.
Za številne 'value' investitorje je eden izmed vrhuncev leta objava pisma, ki ga Warren Buffett spiše delničarjem Berkshire Hathawaya. V letošnjem se je med drugim dotaknil prihodnosti ameriškega nepremičninskega trga. Buffett pričakuje naslednje leto stabilizacijo trga na cenovnih nivojih precej pod maksimumi, ki smo jih videli pred pokom nepremičninskega balona. Število novih gradenj je padlo na 50-letni minimum, kar je razumljivo, če upoštevamo, da je še pred nekaj leti ponudba novih stanovanj presegala povpraševanje za 800 tisoč objektov na leto.
Leta 2009 je donos (rast knjigovodske vrednosti) Berkshire Hathawaya sicer za 6,7 odstotne točke zaostal za indeksom S&P 500 (dividende vključene), toda podatek, ki je Buffettu prislužil kultni status, vzdevek 'sage of Omaha' in konstantno mesto med najbogatejšimi Zemljani, je povprečni letni donos od leta 1964. Ta znaša, reci piši, 20,3 odstotka, medtem ko je S&P 500 skupaj z dividendami na letni ravni rasel povprečno 9,3 odstotka.
Minuli teden se je nadaljevalo iskanje rešitve grške dolžniške krize. Naj si še tako želijo, Nemci ne bodo mogli dvigniti rok od grških problemov, saj so eden izmed največjih lastnikov grških državnih obveznic ravno nemške banke. Predlog, ki je trenutno najbolj aktualen v Frankfurtu in Berlinu, je posredno reševanje Grčije preko bančnih odkupov nove izdaje grških državnih obveznic z garancijo nemške vlade. Večini bralcev postane verjetno zelo hitro jasno dejstvo, da evropske vlade ne rešujejo toliko Grčije kot – zopet svoje banke!
Nemških, francoskih in ostalih bank ni nihče silil v nakupe grških obveznic. Tako kot jih ni nikoli prisilil v špekuliranje s CDOji in CDSi. Nihče jih ni silil v nepremičninska posojila kreditno nesposobnim kreditojemalcem, nihče jih ni prisilil izpostaviti se vzhodnoevropskim trgom.
Morda porečete, da gre za pametovanje po bitki in da so lažnivi Grki s pomočjo zlobnega Goldman Sachsa 'nategnili' nič hudega sluteče institucionalne investitorje, ki niso mogli vnaprej vedeti, kaj se skriva za uradnimi grškimi številkami. Da oddelki za upravljanje s kreditnimi tveganji ne morejo izvajati skrbnih pregledov suverenih držav in se lahko zanesejo samo na uradne podatke. Da je to torej krivda Eurostata in v manjši meri bonitetnih agencij. Toda to se je poprej že zgodilo – friziranje številk, ki je Grčiji omogočilo zakasnjen vstop v monetarno unijo, je že dlje časa javno znano dejstvo. O kredibilnosti in kakovosti grških vlad in njihovega upravljanja z državo tudi ne gre izgubljati besed in ne poznam nikogar, ki bi si upal bilo kdaj v preteklosti dati roko v ogenj za ravnanja grških politikov. Bonitetne agencije so popolnoma pogorele in bile eden glavnih krivcev za polom s CDOji, ki je razplamtel finančno krizo.
Naj se sliši še tako poenostavljeno in še tako populistično, ampak ponovno pridemo do deficita zdrave kmečke pameti in pregovora o oslu, ki naj bi šel samo enkrat na led.
Gregor Pipan, GBD BPD d.d.