Naša banka je opravila stresni test. Če seveda verjamete, da so nepremičnine v Sloveniji vzdržno vrednotene. Poglejmo, kakšne predpostavke o gibanju cen nepremičnin v Sloveniji so bile upoštevane pri tem stresnem testu:
Slika: spremembe cen nepremičnin po osnovnem (benchmark) in neugodnem (adverse) scenariju stresnega testa evropskih bank
Vir:
Poročilo CEBS o izidu stresnih testov
Kot je razloženo, je bil ta del scenarijev v pristojnosti nacionalnih nadzornih inštitucij. Za Poljsko, ki niti ni v euro-območju (je pa pomembna zaradi hipotekarne izpostavljenosti predvsem avstrijskih bank), so scenariji zelo "poenostavljeni", pri Luksemburgu in Sloveniji pa vsaj iz poročila nisem uspel nikjer razbrati, kaj bi naj pomenilo, da podatka sploh ni ("n.a."). Za Luksemburg je razumljivo, da za nobeno od bank to verjetno ni pomemben nepremičninski trg.
Prvi odzivi analitikov na objavljene predpostavke testov niso pozitivni, saj so mnenja, da je testirani stres - premalo stresen. Po neugodnem scenariju, ki ga avtorji poročila o opravljenih testih občasno poimenujejo tudi s strašljivim "double-dip", je namreč predviden padec BDP v letu 2010 za euro-območje 0,2%, za območje celotne EU pa 0%; v letu 2011 pa nadaljnji padec za 0,6%, oz. 0,4%.
Slika: makroekonomske predpostavke osnovnega (benchmark) in neugodnega (adverse) scenarija stresnega testa
Vir:
Poročilo CEBS o izidu stresnih testov
To se ne sliši ravno kot scenarij "double-dip", pa tudi videti ni:
Slika: osnovni in neugodni scenarij v sliki
Vir:
Poročilo CEBS o izidu stresnih testov
Veliko kritik je bilo slišati tudi na predpostavke dodatnega "javnofinančnega šoka" (sovereign shock), ki bi naj vplival le na vrednost tistih državnih obveznic, ki jih imajo banke računovodsko poknjižene kot naložbe razpoložljive za prodajo, ne pa na vrednost tistih, ki jih imajo poknjižene kot naložbe v posesti do zapadlosti. Ker je bilo testirano le obdobje slabih dveh let (2010 in 2011) in so bile v test vključene državne in druge kapitalske podpore bankam, se grške banke, kratkoročno podprte tudi z ukrepi MDS, sploh niso odrezale slabo - "pogrnila" je le ena - medtem ko jih največ, pet, ni prestalo testa v Španiji. Tudi španski finančni minister je, tako kot ostali (vključno s slovenskim), razglasil rezultate testov za dokaz stabilnosti domačega sistema - s tem, da je prvi teste hkrati razumel kot potrditev pravilnosti odločitve za prestrukturiranje bank, medtem ko bo drugi moral še PR-ovsko dodelati svoje sporočilo, da bo hkrati sporočil, da je sistem zaupanja vreden in da testirana banka vseeno nujno potrebuje tudi dokapitalizacijo.
In zagotovo jo potrebuje - in to čimprej, ne šele v primeru še resnejših težav, ko res ne bo nihče več hotel še kaj vreči vanjo. Vprašanje je, kaj bo z nepremičninami, ki znajo množično leteti v bančne bilance, trenutno pa so vrednotene, kot da bi bile na najbolj elitnih lokacijah EU - kvalitetno grajene in za trg z bistveno višjimi osebnimi prihodki. Generacija, ki je cene dvignila na te ravni, je "zapufala" dve generaciji pred sabo (se spomnite tistega 'družinskega' TV spota štajerske banke "...pa še babica tudi malo..."?) in sicer na tako ročnost, da bo verjetno na stara leta brez akumuliranega kapitala potrebovala še podporo ene do dveh generacij za sabo. Dodajte še demografsko sliko, pa je jasno, kaj neizbežno sledi.
Vendar bi po mojem mnenju bila največja napaka, če bi jo dokapitalizirala država, na davkoplačevalske stroške. Država ima že tako prevelik vpliv nanjo in jo preveč uporablja kot vrečo za financiranje ekonomsko (in tudi drugače) neupravičenih projektov. Problem je v tem, da se očitno to vrečo toliko zlorablja, da se jo občasno spravi na rob bankrota in je treba vanjo tudi kaj vreči. Za davkoplačevalce je v takem stanju tako prej črna luknja kot pa "srebrnina", za varčevalce vir nepotrebnih dodatnih tveganj političnih projektov, za posojilojemalce pa pomemben vir deželnega tveganja in posledično nekonkurenčnih lokalnih obrestnih mer.
Poročilo o skupnih rezultatih stresnih testov si lahko ogledate
na tej povezavi, na
tej povezavi pa na strani 56 dokumenta najdete povzetek rezultatov testiranja slovenske banke.
Predpostavke za Slovenijo sicer v poročilu večkrat izstopajo, vendar se jih da večino pojasniti s tem, da je Slovenija kot manjša članica pač med manj prepoznavnimi med vlagatelji. Zelo pozitivna na prvi pogled je predpostavka o znižanju vrednosti državnih obveznic za le 4,2% v primeru "javnofinančnega šoka" (sovereign shock) (stran 19 poročila), kar je celo manj od drugouvrščene Nemčije s 4,7%! Tudi povečanje pribitka za deželno tveganje za 0,21% (stran 45) je med najnižjimi, takoj za Nemčijo (0%), Slovaško (0,1%) in Nizozemsko (0,2%). Vendar je vzrok za to, da je (morda zaradi neprepoznavnosti) že sedaj (konec 2009) donosnost na slovenske obveznice najvišja (3,52%), takoj za Grčijo (4,96%) (stran 50). Neugodni scenarij poleg Grčije čez rob potisne predvsem Portugalsko, Irsko in Španijo, kar kaže na to, da je mnenje oblikovalcev scenarijev, da trenutna visoka obrestna mera za Slovenijo ne kaže nezaupanja in nevarnosti, ampak da je ta na varni strani, in da bi se obrestne mere v neugodnem scenariju za Slovenijo še najmanj poslabšale.
Ne glede na nezadovoljstvo analitikov s stresnimi testi, pa menim, da velikega vpliva na gibanje delniških tečajev v naslednjem tednu ne bo. Napetost pričakovanja objave rezultatov testov je minila, kaj zelo pomembnega nismo izvedeli, nadaljuje pa se poplava objav polletnih rezultatov podjetij. Prve pomembnejše objave iz Evrope, npr. Fiata, kažejo bolj pozitivno sliko kot ameriške (tudi tam slika ni slaba, le rast prihodkov na ameriškem trgu šepa). Medtem ko je v začetku preteklega tedna Bernanke opozoril, da je v ZDA gospodarska situacija "neobičajno nepredvidljiva", pa je proti koncu tedna pritegnil pozornost predvsem globalni logist UPS, ki je razložil, da opaža rast blagovnega prometa (in s tem svojih prihodkov) predvsem v Evropi in Aziji. Tako lahko verjetno pričakujemo v naslednjih tednih, ob valu objav evropskih in nato še azijskih podjetij, kar nekaj pozitivnega vzdušja.
Proti koncu vala objava bo zagotovo v ospredju Azija, kjer Kitajska očitno pospešeno razmišlja o novi globalni vlogi yuana. Prejšnji teden je kitajska centralna banka sporočila, da razmišlja o objavljanju tečaja yuana glede na košarico valut, ki bi naj postopoma prerasla tudi v referenčno mero za politiko deviznega tečaja (
glej članek Bloomberga). Direktor raziskovalnega oddelka centralne banke pa je nato konec tedna govoril o ideji, da bi Šanghaj postal trgovalno središče za določanje tečaja (
glej članek Bloomberga). Konvertibilnost yuana bi se naj razširila (trenutno ga ni niti dovoljeno izvoziti preko meje, testno pa ga lahko imajo nekateri hongkonški uvozniki iz Kitajske), Šanghaj pa bi naj postal eno do globalno finančno središče.
Za naslednji teden najdete na
FINportovem finančnem koledarju tudi objavo rezultatov britanskega BP, ki bodo zagotovo pritegnili veliko pozornosti, ne le med finančno javnostjo. Med drugimi podjetji, ki objavljajo naslednji teden rezultate, so tudi:
- BP, Shell, Total, Eni, Centrica, Endesa, Gamesa, First Solar, Areva
- Goodyear, Continental, Goodrich, Michelin, Pirelli
- Renault, Volkswagen, Peugeot, Nissan, Mazda, MAN
- Hugo Boss, Bulgari, Benetton
- Siemens, Alcatel-Lucent
- Erste Bank, Deutsche Bank, UBS, Nomura, Banco Bradesco, BBVA, Banco Santander, Visa, Western Union
- Boeing, EADS
- Sony, Toshiba, LG, Panasonic, Sharp, NEC, Sanyo, Nintendo, Motorola
- DuPont, Chevron, BASF, National Instruments
- Alcon, Teva, Merck, Sanofi-Aventis, Takeda
- Office Depot
- SAP
- Sohu
Sašo Pukšič, GBD Gorenjska borznoposredniška družba d.d.
OMEJITEV ODGOVORNOSTI:
To sporočilo/glasilo je namenjeno obveščanju in seznanjanju investitorjev o finančnih instrumentih, dogajanju na trgu kapitala ter predstavitev storitev, ki jih nudi GBD BPD d.d.. Sporočilo/glasilo izdaja GBD BPD d.d., Koroška cesta 5, 4000 Kranj z matično številko 5943086. Nadzorni organ GBD BPD je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Razkritja in informacije v zvezi s tržnimi sporočili, pojasnili ali naložbenimi priporočili, izraženimi v tem sporočilu/glasilu, so dostopna na
http://www.gbd.si/GBD-razkritja.aspx?l1=1&l2=10&l3=70&l4=30. Informacije, navedene v tem sporočilu/glasilu niso javna ponudba za nakup ali prodajo finančnih instrumentov. Podana so izključno za boljše razumevanje vrednostnih papirjev in delovanja kapitalskih trgov. Naložbena priporočila, izražena v tem sporočilu/glasilu, se po 212. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov štejejo kot tržna sporočila in ne izpolnjujejo pogojev, ki veljajo v zvezi z investicijsko raziskavo. Osebe, ki so sodelovale pri posameznih prispevkih oz. priporočilih so navedene ob prispevku. Odgovorna oseba za izdelavo priporočil, ki so jih pripravili zaposleni v GBD BPD d.d., je GBD BPD d.d., Koroška cesta 5, 4000 Kranj.