Za nami je odličen teden za vlagatelje, še posebej evropske. Večina pomembnejših evropskih delniških indeksov je pridobila okoli 5%, drugi indeksi pa večinoma med 2% in 4%. Tako smo zopet približno na nivojih, pri katerih smo začeli letošnje leto. Slabše pa je s slovenskim borznim indeksom SBI20, ki se je po večmesečnem "lepljenju" blizu 4.000 točk ta teden odločno potopil nižje.
Verjetno je k slednjemu prispevalo dogajanje v gradbenem sektorju, ki v zanikovalni maniri rešuje svoje probleme šele zdaj, ko za večino rešitve ni več. Nekateri pa celo povečujejo svoje stave in namesto, da bi ugotovili, da je še zadnji čas da obrnejo zaloge, poravnajo dolgove in spravijo podjetje na zdrave temelje, stavijo usodo delničarjev, bank upnic in podizvajalcev na upanje, da bo z zavlačevanjem in nedelom kmalu čudežno bolje.
Na žalost gradbincem ne pomaga niti nestrateško obnašanje občinskih veljakov, ki vidijo javni [mogoče pa tudi kakšen drugi] interes na gradbenem področju predvsem v maksimiziranju cen zemljišč in komunalnih prispevkov, kar sicer pomaga občinski blagajni, ampak če se kdaj zapeljete k sosedom v Avstrijo ali Italijo, boste iz obcestnih "reklam" za poceni zemljišča, sofinancirana tudi z denarjem EU, ugotovili, da tam razmišljajo bolj v smeri, da je za lokalno skupnost in občinsko blagajno na daljši rok več koristi, če s poceni pogoji za prebivanje in opravljanje dejavnosti privabijo in spodbudijo več gospodarske dejavnosti. Vprašanje iz osnovne ekonomike: kaj pomenijo visoke cene zemljišč za obseg gradbenih investicij (prebivalstva in gospodarstva)? In naprednejše vprašanje: kaj to pomeni za konkurenčnost gospodarstva?
Slika: 48-51 eurov na kvadrat za komunalno opremljeno zemljišče je zagotovo napaka, kajne?
Vir:
Technologiepark Ansbach, Nemčija
ZDA pa se sprašujejo, kaj pomenijo
v petek objavljeni podatki o brezposelnosti. V februarju se je po anketi podjetij število brezposelnih povečalo "le še" za 36.000 ljudi. Za primerjavo (arhiv najdete na FINportu
na tej povezavi) - lani februarja se je število brezposelnih povečalo za 651.000. Optimisti so mnenja, da bi bila številka še boljša, če novega zaposlovanja v februarju ne bi ovirali snežni meteži, in upajo v marcu na prvo pozitivno številko po zelo dolgem času - čeprav so bili v zadnjih dveh letih podatki za marec slabši. Pesimisti pa opozarjajo na povečanje števila zaposlenih za manj kot polni delovni čas iz ekonomskih razlogov (torej tistih, ki bi sicer želeli delati poln delovni čas) po anketi gospodinjstev- teh je bilo v februarju 8,8 milijona, januarja pa 8,3 milijona. 15.000 novih zaposlitev so v februarju zopet prispevale zaposlitve za izvedbo popisa prebivalstva 2010. Tokrat je tudi anketa gospodinjstev pokazala podobno "veliko" sliko kot anketa podjetij - število brezposelnih (14,9 milijonov) se ni bistveno povečalo, ocena stopnje brezposelnosti pa je ostala na 9,7%.
Sicer pa je bila v ospredju pozornosti tudi prejšnji teden Grčija - Nemcem ideja reševanja niti približno ne diši več, in predlagajo, naj Grki kar prodajo svoje otoke za poplačilo dolgov, Grki pa jih spominjajo, da so jim Nemci tako ali tako še vedno dolžni vojne reparacije. Je pa reševanje Grčije podprl Sarkozy pred današnjim obiskom Papandreou-ja, ki se bo v prihajajočem tednu oglasil (po pomoč?) tudi v Washingtonu. Tam bo obisk morda pomagal tudi pri sprejemanju "Volckerjeve" zakonodaje - Volcker je konec tedna izjavil, da primer prikrivanja grških dolgov z zlorabo kompleksnih instrumentov potrjuje potrebo po pravilih, ki bodo zagotovila večjo transparentnost in enostavnost.
Naslednji teden je najbolj pričakovana makroekonomska objava
prodaja na drobno v februarju v ZDA. Vlagatelji v surovine, še posebej v baker, pa bodo še naprej spremljali napredek pri vzpostavljanju proizvodnje, povezav in popotresne sunke v Čilu.
Med podjetji, ki poročajo o rezultatih naslednji teden, so: