Pretekli teden so indeksi nadaljevali drsenje (S&P 500: -1,6%; Nasdaq: -2,6%; Dax: -1,5%; Shanghai Composite: -4,6%). Januar je tako postal najslabši mesec za delniške trge po lanskem februarju. Indeks S&P 500 je na primer izgubil od začetka leta 3,7 odstotka vrednosti. Vsekakor slab znak za ljubitelje statistike: po letu 1950 je namreč v več kot 90 odstotkih primerov mesec januar nakazal gibanje indeksov za celotno leto.
Nikakor pa ne moremo reči, da je bil pretekli teden dolgočasen. Razpoloženje investitorjev na finančnih trgih so oblikovali številni dogodki in novice. Poglejmo nekatere najbolj pomembne in odmevne:
- Objave rezultatov poslovanja podjetij v zadnjem četrtletju lanskega leta,
- odločenost kitajskih monetarnih oblasti omejiti gospodarsko rast,
- zapletanje grške dolžniške drame,
- zasedanje ameriških Zveznih rezerv,
- Obamova napoved odkritega spopada z največjimi ameriškimi bankami,
- forum v Davosu.
Rezultati podjetij večinoma dobri, toda…
Pojdimo po vrsti. Že začetek objav rezultatov podjetij pred dvema tednoma je nakazal, da vlagatelje bolj kot rezultati v četrtem kvartalu 2009 zanimajo izgledi za naslednje leto. Kljub preseženim pričakovanjem analitikov so v zadnjih tednih trgi praviloma reagirali negativno na objave, kar kaže na živčnost vlagateljev po skoraj desetih mesecih neprekinjene rasti in dvom v sposobnost nadaljnje rasti dobičkov podjetij in gospodarskega okrevanja.
Pričakovalo se je, da bodo naslednjo fazo gospodarskega cikla najbolje izkoristila tehnološka podjetja. Rekordne marže podjetij naj bi se prelile v investicije v tehnologijo. Objave tehnoloških podjetij so to postavile pod vprašaj. Microsoft je objavil boljše rezultate od pričakovanj, a je hkrati opozoril na manjše povpraševanje od predvidenega. Nadaljnje rasti podjetja ne bodo več mogla dosegati s krčenjem stroškov, pač pa z rastjo prodaje.
Dobre rezultate sta objavila v minulem tednu tudi Apple in Nokia. Delnica Nokie je občutno porasla, medtem ko je Apple delil usodo s preostalim tehnološkim sektorjem v ZDA. Pomagala ni niti predstavitev nove igračke Steva Jobsa – iPada, ki bi ga najlažje opisali kot vmesni člen med iPhonom in prenosnim računalnikom, oz. kot e-reader na steroidih.
Institucionalni investitorji, še posebej vzajemni skladi, taktično manjšajo delež tehnoloških podjetij v portfeljih. Če bodo to počeli nekritično v celotnem sektorju, se utegnejo ponuditi naložbene priložnosti na določenih tehnoloških podjetjih s solidno rastjo prodaje.
Toyota je napovedala odpoklic nekaterih najbolje prodajanih modelov v ZDA in kasneje še na drugih trgih zaradi varnostnih razlogov. Novica je povzročila občuten padec delnic podjetja.
Negativnega razpoloženja ni popravil niti dober kazalec zaupanja potrošnikov, ki ga meri michiganska univerza, niti 5,7 odstotna rast ameriškega BDPja v zadnjem četrtletju. Po začetnem navdušenju se je pozornost investitorjev usmerila v podrobnosti. Nepričakovano visoka rast je bila namreč posledica nadomeščanja zalog podjetij, ki so v prejšnjem letu padle na rekordno nizke nivoje.
Dodatno negotovost v prvi polovici tedna je prispevalo še zasedanje FEDa in iskanje podpore za ponovno imenovanje Bena Bernankeja na mesto predsednika Zveznih rezerv.
Tečaji obveznic začasno navzgor
Posledica iskanja varnega zatočišča pred negotovostjo je bil porast tečajev obveznic. Podjetniške obveznice so v januarju prvič po lanskem februarju presegle donose delnic. Delniški indeks razvitih trgov MSCI World je padel za 4,1 odstotek upoštevaje reinvestirane dividende, medtem ko je indeks podjetniških obveznic BofA ML Global Broad Market Corporate zrasel za 1,64 odstotka. Porasli so tudi tečaji državnih obveznic.
A padec donosnosti obveznic bo slej ko prej kratkega značaja. Seme naslednje krize se ponavadi zaseje v reševanju sedanje. Tako je bilo tudi začetek desetletja, ko je tedanji predsednik ameriških zveznih rezerv Greenspan z rekordno nizkimi obrestnimi merami skrajšal agonijo gospodarstva po poku tehnološkega balona in s tem omogočil nenadzorovano napihovanje naslednjega – nepremičninskega. V kombinacij z inovativnimi finančnimi instrumenti kot so CDO (Collateralized Debt Obligations), ki jih je Greenspan ravno tako zagovarjal, češ da razpršijo tveganje v finančnem sistemu, in deregulacijo finančnega sektorja ob predhodni opustitvi Glass-Steagallovega zakona, ki je, grobo rečeno, ločeval komercialno od investicijskega bančništva, so bili ustvarjeni vsi pogoji za današnjo krizo. Tokrat države rešujejo, kar se rešiti da, z monetarno in fiskalno politiko. Monetizacija ogromozanskega javnega dolga v zahodnih državah polaga temelje naslednje krize – dolžniške krize zahodnega sveta.
Že dlje časa opozarjam, da bo eden ključnih problemov leta 2010 in tudi številnih naslednjih let velik javni dolg nekaterih zahodnih držav. Nekatere centralne banke, npr. ameriška, financirajo državni dolg in zagotavljajo likvidnost v gospodarstvu z odkupi državnih obveznic, kar umetno zadržuje donosnosti obveznic na rekordno nizkih nivojih. Hkrati se lahko poveča tudi možnost inflacije, ki zaenkrat zaradi negativne oz. nizke stopnje gospodarske rasti ostaja pod kontrolo. Tako umikanje centralnih bank iz nakupov državnih papirjev kot na drugi strani povečana inflacijska pričakovanja utegnejo povečati zahtevano donosnost dolžniških vrednostnih papirjev. Dodatne negativne pritiske na cene obveznic bodo povzročile še obsežne nove emisije državnih obveznic, ki so napovedane v letošnjem letu.
Nova grška tragedija?
Finančni trgi z zanimanjem pa tudi s strahom opazujejo Grčijo, ki se je znašla v prvi bojni črti fiskalne krize in usoda katere bo zelo verjetno nakazala nadaljnji potek javno finančne zgodbe. V preteklem tednu so se razširile govorice, da grška vlada išče kupce za novo emisijo dolga na Kitajskem. Vladni krogi so to zanikali, a šele po emisiji petletne obveznice. To so trgi razumeli kot dodatno prikrito zavajanje s strani Grčije, katere kredibilnost je že tako na psu po odkritju potvorjenih statističnih podatkov v javno finančnih poročilih.
Začetek tedna je Grčiji uspelo zbrati 8 milijard EUR z izdajo pet letnih obveznic s kuponsko obrestno mero 6,2 odstotka. Da bi pokrila proračunske zahteve, odplačala kratkoročne in dolgoročne dolgove, ki ji zapadejo v letošnjem letu, bi Grčija rabila 51 milijard EUR. Konzorciju bank je uspelo zagotoviti za približno 25 milijard evrov povpraševanja po izdanih obveznicah, a se je grška vlada odločila za taktično potezo: z manjšo količino na ponudbeni strani si je poskušala zagotoviti nižjo zahtevano stopnjo donosa za naslednjo emisijo.
Toda taktiziranje je klavrno propadlo. Že naslednji dan so novice s Kitajske potrdile resno odločenost oblasti ohladiti gospodarsko rast z restriktivnejšo monetarno politiko. Slabša gospodarska rast od pričakovane v Južni Koreji, negativni izgled za japonski državni dolg s strani bonitetne agencije S&P, negotovost glede napovedane nove regulative ameriških bank in dodatni padec grške kredibilnosti so povzročili umik vlagateljev v varnejše naložbe. Zahtevana donosnost za grške državne obveznice se je povzpela preko 7,15 odstotka, vrednost CDS (Credit Default Swap), ki je zavarovanje za primer neizpolnjevanja obveznosti izdajatelja, je presegla 400 bazičnih točk, kar je skorajda vrednost, ki so jo pred pomočjo Abu Dhabija imeli CDSi na dubajski dolg.
Posledično je zrasel tudi tečaj dolarja proti evru. EUR/USD je padel pod 1,4 dolarja za evro.
Vir: The Economist
Danke Deutschland?
Tako postaja več kot očitno, da bodo slej kot prej priskočile na pomoč druge države EMU (beri Nemčija), kljub vsemu moralnemu hazardu, ki ga taka odločitev prinaša. Uradno ta ideja še vedno velja za bogokletno, a iz neuradnih virov v Bruslju curljajo v javnost informacije, da ni več vprašanje ''če'' pač pa ''kako''. Časa ni več veliko, saj večina grškega dolga zapade aprila in maja. Default Grčije bi pomenil začetek verižne reakcije, povišali bi se predvsem zahtevani donosi na dolg Španije, Portugalske, Italije in Irske pa tudi drugih držav. To bi utegnilo pomeniti hud udarec gospodarskemu okrevanju in nočno moro vseh evropskih vlad.
Kaj torej lahko zapišemo pod črto? Dejstvo je, da se rekordna, skorajda neprekinjena rast delniških indeksov mora nekega dne zaustaviti oziroma vsaj upočasniti. Se je ta dan že zgodil? Morda. Čeprav je napovedovanje bližnje prihodnosti na finančnih trgih sila nehvaležno početje, bi me hiter obrat navzgor in nadaljevanje širšega trenda rasti v tem trenutku presenetil. Priznam, presenetila me je tudi dolžina in moč bikovskega trenda v zadnjih desetih mesecih. Zaenkrat je še prezgodaj napovedovati nov padec v dno. Tako imenovana W oblika recesije se mi v tem trenutku ne zdi verjetna. Toda vseeno mislim, da je napočil trenutek, da borzni indeksi vsaj za nekaj časa počakajo, da jim bo sledilo tudi realno gospodarstvo.
Gregor Pipan, GBD BPD d.d.