Finančna kriza v začetku preteklega leta je dodatno zamajala trhle temelje finančnega sistema. Tečaji so strmo padali, na trgu sta prevladovala strah in panika. Postopoma se je finančna kriza preselila v realni sektor in načrti podjetij za prihodnja leta niso bili več tako optimistični kot dotlej. Ker vemo, da cena delnice izraža sedanjo vrednost prihodnjega poslovanja, so se znižale tudi »ciljne« cene za vse delnice, kar je še dodatno zmanjšalo povpraševanje.
Dejansko bodo krizo v realnem sektorju najbolj čutila tista podjetja, ki proizvajajo izdelke oz. storitve višje splošne potrošnje – torej tu ne gre za življenjske in luksuzne dobrine, temveč tiste vmes. »Idealen« predstavnik takšnega podjetja je velenjski Gorenje, ki proizvaja belo tehniko in leseno opremo za kuhinje ter kopalnice. Poslovodstvo je predhodno zaznalo prihod krize, nato pa tudi občutilo upadanje prodaje na vzhodnih trgih, kljub dejstvu, da so cene surovin v zadnjih šestih mesecih močno upadle. Vseeno so za zadnje 3 mesece preteklega leta in za leto 2009 v Gorenju prilagodili načrte – prihodke za 2009 so ocenili na isti raven kot leta 2008, oklestili pa so napovedi za dobiček, ki naj bi bil za 12 % nižji. To vsekakor zmanjšuje zanimanje za delnico in posledica je bil padec vrednosti delnice za več kot 75 % v letu 2008.
Ob dejstvu, da je kriza prisotna v realnem in finančnem sektorju, ne smemo zanemariti dejstva, da bo tudi država ob bistven del prihodkov. Zmanjšal se bo delež prihodkov iz DDV (manjša potrošnja), manj bo vplačanih dohodnin (nižje plače, manj zaposlenih), manj bo prihodkov od davkov na premoženje in na kapitalske dobičke. Ker se na drugi strani odhodki države povečujejo, je na eni strani pričakovati zadolževanje, na drugi pa odprodajo državnega premoženja. Prvo se je deloma že zgodilo, saj je država izdala za 1 mlrd EUR državnih obveznic, ki se bodo uvrstile tudi na Ljubljansko borzo. Pri prodaji državnega premoženja pa je zanimivo videnje novega prvega moža Kada – Boruta Jamnika. Po njegovih besedah, so za državo strateške naložbe le v energetski in bančni sektor ter v podjetja, ki imajo lokalni monopol – sem bi lahko šteli Telekom Slovenije, Aerodrom Ljubljana in Luko Koper. Vse ostale naložbe »naj« bi bile predmet prodaje - sem torej lahko štejemo tako Gorenje kot tudi Krko. Vsekakor država ne bo prodajala premoženja za vsako ceno, dejstvo pa je, da težak likvidnostni položaj za vrat drži tako državo, kot posredno tudi Slovensko odškodninsko družbo. Tako bomo lahko priča tudi kakšni »neracionalni« odprodaji premoženja, če npr. SOD ne bo uspel zagotoviti likvidnih sredstev za izplačilo svojih obveznosti. S tega vidika lahko pričakujemo prevzem kakega slovenskega »blue chipa«, saj ima v večini teh družb država več kot 25 % delež.
Še vedno se ni razpletla zgodba z Mercatorjem – 2.2.2009 se je iztekel prvi krog zbiranja ponudb za nakup 48 % deleža Mercatorja, ki je v lastništvu Infonda oz. Pivovarne Laško. Ali gre dejansko za prodajo ali slepilni manever bo pokazal čas, dejstvo pa je, da so bili določeni deli razpisa »nagnjeni« k temu, da prodajalec s prodajo ne misli resno. Tako bodo glede na pogoje razpisa v drugi fazi lahko sodelovali le tisti ponudniki, ki bodo posredovali najzanimivejše ponudbe in bodo kot primerni ocenjeni s strani prodajalcev. Vse to kaže na veliko »subjektivnost« razpisa, kjer se bo lahko zavrnilo večino kupcev oz. se bodo določeni favorizirali. Če bi že prišlo do prodaje, Laščani pričakujejo za delnico okrog 300 EUR, kar pa bo ob trenutni krizi v finančnem sektorju težko iztržiti.
Novomeška Krka je kot prva objavila letne rezultate za leto 2008 – prodali so za petino več kot leta 2007 (prodaja je znašala 950 mio EUR), čisti dobiček pa 160 mio EUR. Prodaja jim najbolj raste na trgih Zahodne Evrope, na čezmorskih tržiščih (skoraj 40 %) in v vzhodni ter srednji Evropi (Poljska, Rusija, Ukrajina…). Rezultati so ponovno odlični in občutek je, kot da se Krke kriza ni dotaknila, tečaj pa je upadel že za skoraj 60 %...
Se kaže luč na koncu predora? Menim, da ne smemo biti pesimisti – dejstvo je, da so delnice že padle pod nivo svojih poštenih, notranjih vrednosti, vendar kupci še vedno ne kažejo zanimanja za nakup. Strah in pretekle izgube sta pustila svoj pečat. Zavedati se moramo, da bomo še vedno potrebovali zdravila iz Krke, kruh iz Mercatorja, gorivo s Petrola, pralni stroj iz Gorenja, bančne storitve NKBM, dostop do interneta in telefonske storitve Telekoma, zaščitne premaze iz Heliosa, naše edino letališče in nenazadnje pivo iz Laškega. Ta podjetja kljub recesiji ne poslujejo slabo – krizi se bodo morala prilagoditi, na dolgi rok pa bodo ta podjetja ostala uspešna. Kdor bo kupoval sedaj, bo na dolgi rok (3-5) let vsekakor realiziral nadpovprečni donos.
V tako turbulentnih časih je najpametneje kupovati delnice podjetij, ki poslujejo v necikličnih panogah (farmacija - Krka, telekomunikacije – Telekom Slovenije), kljub temu pa so še vedno zanimive obveznice Slovenske odškodninske družbe. Tečaj je ponovno presegel nominalno vrednost 100 % in trenutno prinašajo okoli 5,4 % letni donos do dospetja (stroški niso upoštevani). Glede na to, da bodo obrestne mere začele padati in se bodo na dolgi rok ustalile na nivojih okrog 3 %, to pomeni zelo privlačen donos do leta 2016, ko te obveznice zapadejo. Zelo zanimiva je tudi delnica Id-a Krone Senior (SNOG), ki izkazuje več kot 40 % diskont do knjigovodske vrednosti, obenem pa ima za te čase zelo »defenziven« portfelj. Ta odločitev upravljavcev se je izkazala kot zelo dobra.
