Članki


Po bitcoine na borzo?

Avtor: Gregor Pipan
Objavljeno: 6.11.2017



Da je bitcoin uspešnica letošnjega leta ni ravno aktualna novica. Zakaj torej o njem pišemo sedaj, ko je cena od začetka leta porasla že za več kot 600 odstotkov?


Zato, ker se je prejšnji teden zgodilo nekaj, kar odpira novo poglavje v bitcoinomaniji. Največja terminska borza na svetu, Chicago Mercantile Exchange (CME), je sporočila, da bo s koncem leta uvedla trgovanje s terminskimi pogodbami na bitcoin. Terminske pogodbe bo mogoče ob zapadlosti poravnati z denarjem in ne samo z bitcoinom (cash-settled futures). CME sicer čaka še na dovoljenje regulatorja, a naj bi bila vloga ugodno rešena.



Kaj to pomeni?


To pomeni, da se vrata na široko odpirajo tradicionalnim vlagateljem na organiziranih trgih kapitala, tako institucionalnim kot zasebnim. Zaradi zakonodajnih, računovodskih, operativnih in drugih omejitev je večina teh zaenkrat lahko le nemo spremljala predstavo bitcoina in drugih kriptovalut. Če pogledamo celotno globalno tržno kapitalizacijo bitcoina, je kljub skokoviti rasti tečaja in zanimanja zanj še vedno zanemarljiva v primerjavi s tradicionalnimi oblikami finančnih instrumentov. Te dni je prvič presegla 100 milijard ameriških dolarjev. Za primerjavo, samo tržna kapitalizacija vsem znanega Appla je več kot 7 krat večja.


Trgovanje s terminskimi pogodbami bo omogočilo izdajo ETF skladov na bitcoin. Oz. natančneje, ETF sklade na terminske pogodbe na bitcoin. Sedaj imajo vlagatelji na tradicionalnih borzah močno omejene možnosti sledenja ceni bitcoina. Preko svojega klasičnega borznega posrednika lahko trgujejo z:
  • ETN skladom na bitcoin – Bitcoin Tracker Euro, ki kotira v evrih na različnih evropskih borzah, primarna kotacija je na švedski borzi NASDAQ OMX (oznaka: COINXBE.SS),
  • ameriškim skladom Bitcoin Investment Trust na ameriškem OTC trgu (oznaka: GBTC US)


Obe možnosti imata svoja specifična tveganja. COINBXE je dolžniški instrument, kar pomeni, da obstaja dodatno kreditno tveganje izdajatelja. Lastnik ETNa ni lastnik bitcoinov, pač pa dolžniških papirjev švedskega izdajatelja XBT Provider, ki je v lasti podjetja CoinShares. Gre za izdajatelja, ki je ustanovljen samo za izdajo instrumentov, ki se glasijo na največji dve kriptovaluti . Posledično vlagatelj sprejema večje kreditno tveganje, kot npr. v primeru nakupa ETF sklada, kljub dejstvu, da ima izdajatelj garanta, ki bi nase prevzel izdajateljeve dolgove v primeru njegove insolventnosti.


GBTC ima drug problem. Delnice sklada kotirajo z visoko premijo, ki je tudi že presegla neverjetnih 100%. To pomeni, da so vlagatelji za vsak bitcoin v skladu, plačali dvakrat več, kot bi na borzah kriptovalut. Kljub temu, da je GBTC redna delnica sklada, so izpostavljeni enakim tveganjem kot, če bi bitcoine imeli v svoji digitalni denarnici, le da denarnica sedaj pripada skrbniku sklada. Z vdorom v sistem je možna torej neizsledljiva kraja bitcoinov sklada, mogoča je izguba bitcoinov zaradi človeške napake ali zlonamernega delovanja posameznika v skladu oz. pri skrbniku sklada. Torej vsak vlagatelj bi se moral dvakrat vprašati, zakaj za ceno dveh dobiti samo en bitcoin, če s tem ne zmanjša operativnih tveganj.


Kljub temu iz spodnjega grafa vidimo, da se vlagatelji zaenkrat ne sprašujejo kaj dosti. Rast obeh instrumentov sledi eksponentni rasti samega bitcoina. Zaenkrat pogumnim stoji sreča ob strani.


Graf 1: rast bitcoina in finančnih instrumentov na njegovi osnovi v EUR



Vir: Factset


Če se bodo na trgu pojavili veliki izdajatelji z ETF skladi na terminske pogodbe na bitcoin, se bo mogoče nekaterim zgoraj opisanim tveganjem izogniti oz. jih vsaj omiliti. Dva izmed večjih izdajatejev ETF skladov, ProShares in VanEck, sta v preteklih mesecih že vložila prošnjo ameriškemu regulatorju trga za izdajo ETFov na osnovi terminskih pogodb na bitcoin.


Treba se je sicer zavedati, da to prinese nova tveganja, ki so zelo poznana trgovcem s surovinami. Predvsem gre za tveganje contanga, ki se pojavi pri trgovanju s terminskimi pogodbami in instrumenti osnovanimi na njihovi osnovi. Poenostavljeno rečeno, za terminsko pogodbo lahko vlagatelj plača več, kot je pričakovana spot cena ob zapadlosti pogodbe in ne glede na ceno surovine (bitcoina) realizira izgubo (oz. nižji dobiček). Če pa pride do nasprotnega pojava (backwardation), lahko iz tega naslova vlagatelj realizira dodatni dobiček.


Sicer bi večja likvidnost morala zagotoviti tudi bistveno bolj učinkovito delovanje celotnega trga bitcoina ter nove oblike arbitraž. Zanimivo bi bilo videti vpliv hard forka (cepitve blockchaina) na terminske posle in obratno. Najverjetneje se bodo povečale tudi možnosti za prodajo na kratko, to je stavo na padec kriptovalute.


Skratka, udeležba v rasti bitcoina postaja operativno vse bolj enostavna tudi za tiste, ki se še niso podali v svet kriptovalut. A preden svojemu brokerju oddate naročilo za nakup, se vseeno spomnite na dve lekciji iz zgodovine.


Pred dobrimi desetimi leti so CDOji (Collateralized Debt Obligations), finančni instrumenti, ki so imeli neštetokrat prepakirana hipotekarna posojila, in so omogočili financiranje nakupov nepremičnin tudi finančno najšibkejšim posameznikom, postali sestavni del portfeljev investicijskih vlagateljev od Tokia do Los Angelesa. Kako se je zgodba sofisticiranega finančnega inženirstva za dobrobit vseh, od ljudskih množic do investicijskih bank in hedge skladov, končala leta 2008, se verjetno spomnite.


Še slikovitejši (dobesedno) in vsaj enako aktualen primer iz 17. stoletja. Leta 1636 so na višku nizozemskega balona cen tulipanov izdali prve terminske pogodbe na čebulice poravnane z denarjem. Leto dni kasneje je bilo zabave konec. Premoženjski balon je počil, ostali so samo dolgovi in neizpolnjene terminske pogodbe. In tulipani.


Je tokrat drugače?




OMEJITEV ODGOVORNOSTI: Zgornji tekst in podatki so zgolj informativne narave in ne predstavljajo investicijskega priporočila. Pred odločitvijo za investicijo v finančne instrumente svetujemo razgovor z licenciranimi svetovalci GBD Gorenjske borznoposredniške družbe. Avtor Gregor Pipan v trenutku pisanja prispevka (3.11.2017) nima v lasti nobenega izmed zgoraj omenjenih vrednostnih papirjev niti bitcoinov. GBD Gorenjska borznoposredniška družba d.d. v trenutku pisanja nima v lasti nobenega izmed omenjenih vrednostnih papirjev niti bitcoinov.

Domov  |  Pogoji poslovanja  |  Za medije  |  RSS  |  Struktura strani  |  Avtorji